Vsako leto 2. aprila obeležujemo mednarodni dan knjig za otroke, le nekaj tednov kasneje, 23. aprila, pa praznujemo svetovni dan knjige. Namen praznovanja prvega je ozaveščanje o pomenu otroške literature in spodbujanje ljubezni do branja že v zgodnjem otroštvu, slednji pa je posvečen promociji branja.

Oba dneva nas opozarjata na to, kak pomembna je zapisana beseda, saj povezuje generacije, širi obzorja in bogati našo domišljijo. Letošnje obeleževanje 2. in 23. aprila smo na šoli posvetili literarnim delom slovenskega pisatelja in dramatika Toneta Partljiča, še posebej njegovi zbirki Hotel sem prijeti sonce, ki nam je bila podlaga za ustvarjalne dejavnosti. V okviru ur knjižnično-informacijskih znanj smo se z učenci razredne stopnje v šolski knjižnici dva tedna prepuščali domišljiji ob njegovih črticah Prvi sladoled in Zizek, kar smo izražali skozi različne aktivnosti – od bralnega izziva, labirinta, pobarvank, oblikovanja najljubšega sladoleda, izziva reševanja nalog, vaj za boljšo izgovorjavo glasov, kreativnega pisanja besedil ter zadnje minute. S svojo ustvarjalnostjo smo pokazali, da nas lahko knjige navdihujejo na veliko načinov ter da je pomembno, kako književno delo zaživi skozi oči učencev, učiteljice, knjižničarke ali pisatelja. Tone Partljič nas je namreč s svojima kratkima zgodbama povezal v bogastvu jezika in nas med drugim spodbudil tudi k razmišljanju o vrednotah (ljubezni, sočutju, prijaznosti, poštenosti …), na katere pogosto pozabljamo.

Pozornost smo namenili tudi branju nemških knjig, ki so učencem omogočile vpogled v literarno ustvarjalnost tujega jezika. Najprej smo raziskali, kje v šolski knjižnici najdejo knjige v nemškem jeziku, ki so primerne njihovi starosti, nato pa so prisluhnili pravljici, ki jim jo je v nemščini prebrala učiteljica. Sledilo je samostojno branje nemških knjig v okviru njihovih zmožnostih, kar je bila odlična vzpodbuda za učenje tujega jezika.

Knjige so nas povezale in spoznali smo, da je branje ne le poučno, ampak tudi zabavno doživetje, ki nam bo ostalo v spominu kot dragocen trenutek skupnega ustvarjanja.

Zapisale: Lidija Jarc, Ana Kreft in Darja Zmazek