V soboto, 27. januarja, so po svetu obeleževali dan spomina na žrtve holokavsta. Glavni namen tega dneva ni samo spominjanje na vse nesmiselne žrtve množičnega genocida med Judi v času 2. svetovne vojne ampak tudi opominjanje novih rodov, da se zgodovina ne ponovi.

Ob tej priložnosti smo tudi na naši šoli izvedli nekaj aktivnosti, v katerih so učenci seznanjali svoje vrstnike z grozodejstvi holokavsta, hkrati pa spodbujali k razmišljanju »Kaj lahko jaz kot posameznik prispevam k temu, da se dogajanje ne ponovi?« Kljub temu, da je od dogodkov minilo kar precej časa, smo se vsi strinjali:« Ne smemo pozabiti«. Ta spomin naj nas zavezuje k prizadevanju za to, da se vojne grozote ne bi ponovile in k vztrajnemu delovanju za spoštovanje človekovih pravic.

V petek, 26. 1. 2018, so se  štirje učenci 8. in 9. razreda v okviru Unesco ASP mreže, še udeležili zgodovinske učne ure, ki je potekala v lendavski sinagogi.

Učno uro, ki jo je izvajala učiteljica zgodovine lendavske osnovne šole, smo spremljali iz galerije sinagoge, ki je bila najpomembnejša ustanova judovske skupnosti, v kateri se zrcalijo zgodovina, družbena vloga in kultura judovstva. Najprej smo si ogledali kratek film, v katerem je bila samo v nekaj minutah strnjena vsa krutost nacističnega režima v odnosu do Judov in drugih, po njihovem mnenju, »manjvrednih« ljudi. Nato so lendavski učenci v kratki projekciji predstavili pomen  svetovnega dneva spomina na žrtve holokavsta in zakaj ga obeležujemo 27. januarja. Leta 1945, prav na ta dan, je bilo namreč osvobojeno eno najzloglasnejših nacističnih koncentracijskih taborišč Auschwitz.

Poslušali smo  zapise pričevanj dveh lendavskih žensk iz judovske družine Fürst, ki sta preživeli grozljivo izkušnjo taborišča. Učno uro pa je z zanimivim predavanjem obogatil predvsem zgodovinar Dejan Suč, ki je poznavalec judovstva na območju Lendave ter veliki raziskovalec družinskega drevesa znane lendavske judovske družine Eppinger. Izvedeli smo, da mu je pred leti uspelo najti potomce (živijo v J Ameriki) in da se je z njimi srečal v sami Lendavi. Kar nekaj članov te  družine je bilo žrtev holokavsta.

Zgodovina je torej učiteljica življenja, zato se je pomembno spominjati in opominjati…

»Spominjanje je tista ključna vez, ki povezuje preteklost s sedanjostjo in preteklost s prihodnostjo. Spominjati se pomeni obnoviti vero v človečnost…« (Eli Wiesel, Nobelov nagrajenec za mir)

Zapisala: Anita Omulec