Bralna značka se je v Sloveniji začela širiti v šolskem letu 1960/61, ko so v štirih koroških občinah razglasili tekmovanje za Prežihovo bralno značko . Te se bile prvič uradno podeljene maja 1961. Pobudnika gibanja bralnih značk sta bila Stanko Kotnik, ki je bil takrat profesor slovenskega jezika in književnosti, ter pisatelj Leopold Suhodolčan, ki je bil ravnatelj prevaljske osnovne šole.

Učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici so prvič tekmovali za ˝Kranjčevo˝ bralno značko v šolskem letu 1968/69, ko je njihova mentorica postala učiteljica slovenščine Alenka Strah. Bralno značko je na šoli vodila 9 let. Tekmovanje je potekalo v štirih stopnjah, in sicer:

  • I. stopnja, 1. in 2. razred;
  • II. stopnja, 3. in 4. razred;
  • III. stopnja, 5. in 6. razred;
  • IV. stopnja, 7. in 8. razred.

Za posamezno stopnjo so iz Društva bralne značke Slovenije ali z Zavoda za šolstvo prejeli število in seznam predpisanih knjig. Učitelj je bil toliko svoboden, da je lahko kakšno delo izbral po lastni presoji, glede na založenost šolske knjižnice. Na I. stopnji je moral učenec prebrati dve prozni deli, pravljici, in eno pesniško zbirko, iz katere se je naučil na pamet tri pesmi. Na IV. stopnji je bilo potrebno prebrati 6 proznih del in prav tako eno pesniško zbirko ter se naučiti 3 pesmi. Učenci so o prebranih delih in pesmih poročali svojemu razrednemu učitelju oz. učitelju slovenščine (kasneje je to vlogo prevzel knjižničar). Tekmovalcev je bilo zlasti na razredni stopnji veliko, tekmovali so vsi učenci v razredu, le tu in tam kakšen značke ni osvojil, ker ni opravil obveznosti. Drugače je bilo na predmetni stopnji, še zlasti na IV. stopnji. Prijavilo se je bistveno manj učencev, osip je bil tudi precejšen. Prevladovale so bralke.

Predpisano literaturo je bilo potrebno prebrati do konca marca. Podelitev značk je bila na začetku aprila, ob svetovnem dnevu pravljice. Šolo je obiskal književnik, ki je pisal predvsem ali pa med drugim tudi za mladino. Mentorici Alenki Strah so v spominu ostali naslednji gostje: Branka Jurca, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič, Branko Hofman, Karolina Kolmanič, Primož Suhodolčan. Za gostujoče književnike je poskrbelo Društvo prijateljev mladine Gornja Radgona. Slovesno podelitev s kulturnim programom je pripravila šola in udeležili so se je vsi učenci, ne samo tekmovalci. Najprej je književnik prebral kak odlomek iz svojega dela ali nekaj pesmi. Sledil je kulturni program, temu pa podelitev značk. Ker je bilo tekmovalcev veliko, je značke za razred prevzel predstavnik razreda. Iz rok gosta pa so prejeli knjižno nagrado z avtogramom književnika tisti učenci, ki so osvojili vse značke, torej tekmovalci od 1. do 8. razreda. V Pomurju so učenci tekmovali za bronasto, srebrno in zlato Kranjčevo značko. Da pa učenci ne bi dobivali enakih značk, so izmenično podeljevali bronasto, srebrno in zlato Cankarjevo značko. Učenci na I. stopnji so prejeli cicibanovo značko.

Za ponazoritev:

  • 1. in 2. razred: cicibanova značka;
  • 3. in 4. razred: Kranjčeva bronasta oz. Cankarjeva bronasta;
  • 5. in 6. razred: Kranjčeva srebrna oz. Cankarjeva srebrna;
  • 7. in 8. razred: Kranjčeva zlata oz. Cankarjeva zlata.

Značke so kasneje zamenjale nalepke.

Na občinski konferenci Zveze pionirjev v Gornji Radgoni, ki je potekala 25. maja 1969, je bralno značko prejelo 74 pionirjev in mladincev. V šolskem letu 1974/75 je tekmovalcem značke razdelil pisatelj Bratko Kreft, ki je ob tej priložnosti (2. junija 1975) zapisal:

»Ob razdelitvi bralnih značk priznanim bralcem in njihovim učiteljem čestitam! Zelo rad sem prišel med vas, saj sem bil nekoč štiri leta učenec v stari videmski šoli. Nasvidenje, vaš Biserjanec B. Kreft.«

V šolskem letu 1975/76 je tekmovalcem za bralno značko le-te podeljevala pisateljica Branka Jurca, v stari šoli pa je bila v tem času tudi razstava karikatur Boruta Pečarja. V šolskem letu 1977/78 je bralno značko začela voditi Milena Lapi in jo je vodila do leta 2008. V šolskem letu 1978/79 je šola, 9. junija 1979, priredila literarno-koncertni večer v kulturnem domu, na katerem sta nastopila tudi Bratko Kreft in Miroslav Slana. Prav tako so ta večer podelili bralne značke 199 učencem šole. Ob podelitvi bralnih značk, 2. aprila 1980, je učence znova obiskala pisateljica Branka Jurca. V naslednjem šolskem letu pa jim je bralne značke podelil mladinski pisatelj Vitan Mal. S književnim darilom jih je presenetil Branko Hofman, ki je nekaj časa živel na Ženiku. Ker se je počutil zelo povezan s krajem, je šolski knjižnici poklonil dve svoji knjigi. Šolskemu kolektivu je pri vzgojnem in izobraževalnem delu zaželel veliko uspeha. V zahvalo ga je kolektiv OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici povabil na podelitev bralne značke 1. aprila 1982.

V šolskem letu 1983/84 je bralne značke podelil pisatelj Manko Golar, prav tako pa so se ob tej priložnosti zbrali v prenovljeni kinodvorani ter si ogledali enodejanko Mileta Klopčiča. V naslednjem šolskem letu je bralno značko prejelo 181 učencev, v šolskem letu 1987/88 pa 206 učencev. V šolskem letu 1989/90 je potekala podelitev bralnih značk na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici 20. aprila 1990.

Graf 1: Število učencev OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, ki so tekmovali za slovensko bralno značko.
(Vir: Šolska kronika OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, 1967–1982, 1983–2000, 2012-2017.)

Število učencev na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici je vse od uvedbe tekmovanja za slovensko bralno značko naraščalo, kar kaže na priljubljenost tega tekmovanja med učenci.

Milena Lapi nam je zaupala tudi enega izmed posebnih dogodkov, ki ji je ostal še posebej v spominu: »Spomnim se živahnega fanta, ki ni rad bral in je imel težave z razumevanjem. V sedmem razredu sva mu s pedagoginjo v branje priporočili slikanico. Ko je prišel proočat, je ob pripovedovanju ob slikah neizmerno užival in si zapomnil tudi najmanjšo podrobnost. Vsaka naslednja knjiga, ki jo je prišel poročat, je bila obsežnejša. In tako je prvič v sedmem razredu opravil bralno značko.«

Tudi od leta 2012/13, ko je na šoli vodenje bralne značke prevzela Lidija Jarc, je število tekmovalcev še zmeraj zelo visoko. Giblje se med 65 in 75 %. Tradicijo, da na svečano podelitev povabimo znanega pisatelja, smo prav tako ohranili. Tako so nas v zadnjih letih obiskali Primož Suhodolčan, Jasna Markuš, Franci Rogač in Andrej Rozman Roza.

Glede na to, da v času sodobne tehnologije in vedno večje računalniške komunikacije zanimanje za branje med mladimi upada, pa je naša šola dokaz, da temu ni tako. Še zmeraj se precej učencev in učenk odloči za sodelovanje in preberejo ter poročajo določeno število knjig. Na razredni stopnji so mentorice učiteljice posameznega razreda, na predmetni stopnji pa je mentorica knjižničarka Lidija Jarc. Slednja pravi, da moramo biti ponosni na vsakega bralca, posebej pa na tiste učence, ki sodelujejo pri bralni znački vseh devet let in postanejo t. i. “zlati bralci” ter prejmejo posebno spominsko priznanje ter knjigo, ki jim jo podarja Društvo bralna značka Slovenije. V šolskem letu 2015/16 je bilo zlatih bralcev na šoli kar 13, kar je zelo lep dosežek. Glede na vse zapisano je vodja bralne značke prepričana, da ob zadostni motivaciji oz. ustrezni vzpodbudi mentoric, ostalih učiteljev na šoli ter staršev branje in število tekmovalcev na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici ne bo upadlo.

Lidija Jarc in Anita Zelenko